“Smola s partnerjem”
A: Jaz imam takšno smolo, vedno naletim na istega tipa partnerja.
B: Smola je, če se vam slaba stvar zgodi enkrat, mogoče dvakrat. Če se vam ponavljajo, ne gre več za smolo. Na nekem
nivoju se za to odločite.
A: Pa to je absurd. Zakaj bi se odločila za zvezo, v kateri sem samo
nesrečna?
B: Mogoče se res zdi kot absurd, ampak žal se odločamo
za odnose, ki so nam poznani, in ne za tiste, ki nam prinašajo zadovoljstvo.
A: Ja, res so mi poznani, saj se mi ponavljajo celo
življenje. Zakaj se ne morem odločiti drugače?
B: Dokler bomo imeli
nerazčiščene vsebine s takšnimi odnosi, se nam bodo vedno znova odvijali. Ne
zato, ker jih hočemo, ampak ker so nam domači.
A: No, jaz sem zelo na čistem s svojimi bivšimi odnosi.
Točno vem, kaj je šlo narobe.
B: Mogoče se na površju resnično zdi tako. Partnerja
s prstom kažeta drug na drugega. Včasih
si krivdo priznata, včasih si oseba tudi sama prizna, kaj je naredila narobe.
A: Tako je, tudi sama vem,
kaj sem naredila narobe. Sem
mislila, če si to priznam, da ne bom več naletela na istega tipa partnerja.
B: Če se nam vzorci ponavljajo, potem seveda nismo
prišli vse do dna. Ponavljamo odnose, ki so nam poznani, z vsemi strahovi,
občutki, reakcijami ipd. Govorim pa o primarnih odnosih, ki so nas oblikovali
dolgo predno smo bili pripravljeni na pravi partnerski odnos.
A: Torej odnosi iz otroštva. Mama, oče?
B: Tako je. Sestra, bratje, babice, dedki, učitelji,
trenerji... Vsak odnos, ki ga dojameš kot izredno pomembnega v svojem mladem
življenju.
A: No, jaz gotovo ne vem, kateri odnosi iz otroštva se
mi preigravajo v sedanjih partnerskih odnosih.
B: Verjamem. To je eno najbolj bistvenih spoznanj o
samem sebi in gotovo ne najlažjih.
A: Zakaj?
B: Veliko stvari je potlačenih in tudi sami smo že
tako vkalupljeni v neke tirnice, da se le-teh sploh ne zavedamo več.
A: Ok, verjamem, da nekaj potlačim. Kako pa sem vkalupljena
v tirnice, pa ne razumem.
B: Naša temeljna prepričanja o sebi, drugih in svetu
so tako primarna, da o njih sploh ne dvomimo več. Pa vendar se nismo rodili z
njimi, nastala so v interakcijah s pomembnimi drugimi osebami. In sedaj
delujemo na podlagi teh prepričanj in naši pomembni drugi tako delujejo preko nas.
A: Torej si partnerja izbiram na podlagi teh
prepričanj?
B: Vsekakor so zelo pomembni faktorji. Izbira
partnerja je kompleksna zadeva. Hitrega odgovora na to, zakaj se znajdete v
takšnih odnosih, ne boste našli čez noč. V tej fazi se zavedajte samo, da se
neki vzorci vedno znova vrtijo in izhajajo iz vas ter ne iz smole.
Zanimivo napisano, ampak zakaj eni najdejo pot ven iz ponavljajoča vzorca (kljub temu da imajo prav tako močen vpliv iz otrostva) spet drugi pa vstanejo vpeti v vrtincu?
OdgovoriIzbrišiZelo vmesno vprašanje. Ker je odgovor malo daljši, ga bom objavila naslednji teden v obliki novega dialoga.
OdgovoriIzbrišiVerjetno smo pod vplivom “naučenih” vzorcev na številnih področjih življenja, ne le pri partnerstvu, kjer pa te stare rane verjetno najbolj bolijo. Tudi mene zanima, kako naj človek sploh začne odkrivati te stare rane in se soočiti z njimi v praksi.
OdgovoriIzbrišiRes je, stare rane najbolj bolijo v intimnih odnosih, ker se tam počutimo najbolj izdanega. Vprašanje, kako jih odkrivati in se z njimi soočati, je ponovno predolgo za komentar. Tako da sledi v bodočem dialogu.
IzbrišiRes me zanima kako zavestno spremeniti vzorec in ce se res da
IzbrišiDa se, ker če se nekaj naučimo se lahko to tudi od-učimo oziroma naučimo na novo. Žal je to tako kot učenje jezika, ko smo otroci, se ga naučimo mimogrede, v odraslosti pa je to malo težje in proces je bolj zavesten, včasih pa tudi ne gre brez strokovne pomoči. Upam, da boste dobili nekaj odgovorov v mojih prihodnjih objavah.
Izbriši👍
OdgovoriIzbriši