Ovire vs. priložnosti



 Ovire vs. priložnosti


A: Prijatelj mi je rekel, da bo ta teden govoril s šefom glede neke težave. Potem pa je našel kup razlogov, zakaj ni šel. Meni se zdi, da so to samo izgovori.

B: Mogoče. Ali pa ga je resnično strah soočenja.

A: Če ga je resnično strah, potem to ni izgovor?

B: Površno gledano bi tudi to lahko imenovali izgovor. Vendar gre za izgovor bolj takrat, ko človek v sebi precej dobro ve, da bi lahko nekaj naredil, pa si poišče razloge, da mu ni treba.

A: Mislim, da se moj sodelavec samo boji postaviti zase. Je precej plašen.

B: Potem je morda bolj primerno govoriti o racionalizaciji. Sodelavec je poiskal logičen razlog za nekaj, kar v resnici poganja čustvo - v njegovem primeru strah.

A: Aha, kot da si ne laže zavestno?

B: Tako je. Res ga je strah ali pa nima dovolj zaupanja vase. Navzven je videti podobno - človek ne ukrepa, tudi ko bi lahko.

A: No, saj ravno to mi je dalo misliti. Jaz verjamem, da se je v tem tednu gotovo našla priložnost za pogovor s šefom.

B: Pogosto je tako. Če iščemo razloge za odlog, jih običajno najdemo. Če iščemo priložnosti, kako nekaj izpeljati, pa tudi teh pogosto ne zmanjka.

A: Se strinjam. Vedno obstajajo ovire in možnosti. Potem pa je odvisno od nas samih, kaj izberemo.

B: Tako je. Ljudje pogosto najdemo tisto, kar smo se odločili iskati.


Mini misel: Ovire in priložnosti pogosto obstajajo hkrati. Vprašanje je, kam usmerimo svojo pozornost.


Komentarji