Maščevalnost


 

Maščevalnost


A: Zakaj so nekateri tako maščevalni?

B: Ljudje se pogosto maščujejo, ko doživijo zavrnitev ali ponižanje, in nato želijo, da bi tudi druga oseba občutila podobno bolečino. Nekateri verjamejo, da je maščevanje edini način, da se »vzpostavi ravnovesje«, še posebej, če menijo, da krivec ne bo nosil posledic.

A: So maščevalni ljudje bolj jezni?

B: Ni nujno. Ko je človek zelo jezen, se lahko želja po maščevanju zdi kot način za sprostitev teh občutkov. Vendar je lahko maščevalnost tudi posledica nemoči. Če se nekdo na primer počuti, da nima nadzora, mu lahko maščevanje daje občutek moči.

A: So lahko eni maščevalni povsem iz navade?

B: Tudi. Nekateri so odraščali v takšnem okolju, kjer so se konflikti reševali z vračanjem udarcev, in tak način prevzamejo kot navado.

A: Pa je maščevalnost sploh zdrava?

B: Seveda ni nič narobe čutiti željo po maščevanju. Takšna želja je po neki doživeti krivici precej pogosta. Mogoče se je bolj smiselno vprašati, če je koristna.

A: Torej, je koristna?

B: Maščevanje pogosto ne prinese dolgotrajnega olajšanja. Ljudje si predstavljajo, da se bodo po njem počutili bolje, vendar jih pogosto še naprej zaposluje dogodek, zaradi katerega so se sploh želeli maščevati.

A: Maščujejo se, problem pa ostane.

B: Navadno je tako.

A: Bi lahko rekli, da je maščevanje bolj otroški način spoprijemanja s konflikti?

B: Lahko bi rekli, da je maščevanje razvojno bolj zgodnji način reševanja konfliktov. Majhni otroci pogosto razmišljajo po načelu: »Če si ti prizadel mene, bom jaz prizadel tebe.« Vendar gre lahko tukaj bolj za poskus regulacije čustev kot pa za dejansko reševanje konflikta.

A: In če se torej ta želja pojavi pri odraslih, so zato nezreli?

B: Pri odraslih je lahko maščevalnost znak, da v trenutku delujejo iz istega vzorca, ker jih močna čustva preplavijo. Vendar to ne pomeni, da je vsak, ki si želi maščevanja, nezrel. Takšna želja je zelo človeška. Razlika je predvsem v tem, ali človek ostane pri občutku ali ga spremeni v dejanja.

A: Eni bi rekli, da če mu ne vrneš nazaj, izpadeš kot slabič.

B: Nemaščevalnost ne pomeni nastaviti drugega lica ali pustiti, da te drugi izkoriščajo. Lahko postaviš meje, zahtevaš odgovornost ali prekineš odnos, ne da bi imel potrebo povzročiti trpljenje drugi osebi samo zato, ker si trpel sam.

A: Torej je bolj zrel način reševanja konflikta, da se vprašamo: »Kako bom zaščitil sebe in šel naprej?« namesto: »Kako mu bom vrnil?«

B: Tako je. Cilj tukaj ni povzročiti bolečine drugi osebi, ampak poskrbeti zase in ponovno vzpostaviti mir v svojem življenju.


Mini misel: Prava moč ni v tem, da vrneš bolečino. Prava moč je, da ne dovoliš, da bolečina vodi tvoja dejanja.


Komentarji

  1. Ali lahko temu recemo modrost?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Lahko; sicer pa je modrost širši pojem, ki je povezan s širino pogleda, kjer lahko razumemo sebe in druge in nam pomaga presojati tudi takrat, ko stvari niso preproste.

      Izbriši

Objavite komentar