Gibkost telesa, gibkost uma
A: Je delo na telesu prav tako pomembno kot delo na psihi?
B: Ne gre za to, da je delo na telesu prav tako pomembno, pogosto je z delom na psihi neločljivo povezano. Marsikaj, česar ne znamo ubesediti, je že shranjeno v telesu.
A: Kot somatsko učenje?
B: Tako. Kot učenje, ki se ne zgodi skozi razlago ali razumevanje, ampak skozi telesno izkušnjo.
A: Takšno učenje je bolj zgodnje kot klasično kognitivno.
B: In tudi ne uči istih vsebin.
A: Kaj pa uči?
B: Kako biti v svetu, ne kaj si misliti o njem. Predvsem uči, kaj je varno. Poleg tega uči tudi toleranco za vzdržati nelagodje, občutek za meje, stik z lastnimi zaznavami ter sposobnost regulacije.
A: Vse to znanje se mi zdi zelo pomembno. Kako ga lahko ozavestim?
B: Do njega lahko pristopiš samo preko zaznave. Najlažje takrat, ko svoje somatsko znanje malo izzoveš. Na primer: prekrižaš roke na drugačen način kot običajno. Roko, ki je navadno spodaj, daš na vrh.
A: Uh, če to naredim, se mi zdi res čudno.
B: Prav ta majhna sprememba je dovolj varna, da lahko z njo treniramo dopuščanje drugačnosti. Če to čudnost samo opazuješ, se čez čas spremeni; napetost popusti, občutek se normalizira in nastane nova pot. Tako z majhnimi spremembami širimo svoje okno udobja.
A: Kot da se živčni sistem uči, da je novo lahko varno.
B: Točno to. In to je nekaj, česar telesa ne moremo naučiti z razlago, ampak samo preko zaznave.
A: In kako se takšno novo znanje pokaže na psihi?
B: Ko oseba zmore ostati v majhnem telesnem nelagodju, pogosto na primer lažje ostane v neprijetnem pogovoru ali pa ne reagira tako impulzivno.
A: Ne beži takoj v star vzorec.
B: Tako je. Ko tudi telesu damo nove izkušnje, se poveča naša fleksibilnost - telesna in psihična.

Komentarji
Objavite komentar