Gibkost telesa, gibkost uma

 


Gibkost telesa, gibkost uma

 

A: Je delo na telesu prav tako pomembno kot delo na psihi?

B: Ne gre za to, da je delo na telesu prav tako pomembno, pogosto je z delom na psihi neločljivo povezano. Marsikaj, česar ne znamo ubesediti, je že shranjeno v telesu.

A: Kot somatsko učenje?

B: Tako. Kot učenje, ki se ne zgodi skozi razlago ali razumevanje, ampak skozi telesno izkušnjo.

A: Takšno učenje je bolj zgodnje kot klasično kognitivno.

B: In tudi ne uči istih vsebin.

A: Kaj pa uči?

B: Kako biti v svetu, ne kaj si misliti o njem. Predvsem uči, kaj je varno. Poleg tega uči tudi toleranco za vzdržati nelagodje, občutek za meje, stik z lastnimi zaznavami ter sposobnost regulacije.

A: Vse to znanje se mi zdi zelo pomembno. Kako ga lahko ozavestim?

B: Do njega lahko pristopiš samo preko zaznave. Najlažje takrat, ko svoje somatsko znanje malo izzoveš. Na primer: prekrižaš roke na drugačen način kot običajno. Roko, ki je navadno spodaj, daš na vrh.

A: Uh, če to naredim, se mi zdi res čudno.

B: Prav ta majhna sprememba je dovolj varna, da lahko z njo treniramo dopuščanje drugačnosti. Če to čudnost samo opazuješ, se čez čas spremeni; napetost popusti, občutek se normalizira in nastane nova pot. Tako z majhnimi spremembami širimo svoje okno udobja.

A: Kot da se živčni sistem uči, da je novo lahko varno.

B: Točno to. In to je nekaj, česar telesa ne moremo naučiti z razlago, ampak samo preko zaznave.

A: In kako se takšno novo znanje pokaže na psihi?

B: Ko oseba zmore ostati v majhnem telesnem nelagodju, pogosto na primer lažje ostane v neprijetnem pogovoru ali pa ne reagira tako impulzivno.

A: Ne beži takoj v star vzorec.

B: Tako je. Ko tudi telesu damo nove izkušnje, se poveča naša fleksibilnost - telesna in psihična.

 

Mini misel: Psihična fleksibilnost ni samo stvar razumevanja, ampak tudi telesnega učenja.

Komentarji