Ljubosumje

 


Ljubosumje

 

A: Sama sem precej ljubosumna oseba. Saj vem, da mi partner ne daje konkretnega razloga, pa še vseeno pogosto tako čutim.

B: In ok si je to priznati. Ne dojemaj tega čustva kot napako, ampak kot signal, ki ti javlja neko informacijo. 

A: No, saj pravim, da če sem iskrena do sebe, mi partner niti ne daje konkretnega razloga. 

B: Ne mislim informacije o tem, kaj partner dela, temveč informacijo o tebi. V ozadju se lahko skriva marsikaj: strah pred zapuščenostjo, občutek manjvrednosti, stara izkušnja zapuščenosti…

A: Seveda me je strah, da me bo zapustil. In včasih si mislim, da me bo res, če bom tako ljubosumno ravnala.

B: Potem pa si daj na tej točki dovoljenje, da lahko občutiš ljubosumje, pa ljubosumno ne ravnaš.

A: Saj to skušam, pa potem ratam zagrenjena, če s tem čustvom nič ne naredim. 

B: To je lepo opažanje. Namreč ko čustvo porinemo na stran, ostane v telesu in se tam spremeni v zamero ali otopelost. 

A: Kaj naj torej naredim naslednjič, ko bom ljubosumna?

B: Dovoli čustvu, da se pojavi. Vendar se z njim ne identificiraj. Ker čustvo ni jaz, je dogodek v meni. 

A: Aha, torej namesto da si rečem 'Ljubosumna sem', si rečem 'V meni se je pojavilo ljubosumje' ? 

B: Tako je. To ustvarja majhen, a odločilen prostor. Sedaj si čustvo lahko ogledaš. Kje v telesu se pojavlja, kakšna je njegova intenzivnost, kakšne misli se pojavljajo...

A: Obrnem pozornost na sebe. Jaz pa vedno premišljujem, kaj je partner naredil narobe. 

B: Če vidiš, da ti partner ne daje konkretnega razloga, potem je sprožilec v tebi, ne v njem. 

A: V meni se nekaj prebudi, neka stara rana. 

B: Ki še ni ustrezno naslovljena. 

A: In kaj naj storim potem? 

B: Ko si tako v stiku s čustvom, prepoznaj potrebo, ki to čustvo poganja. Vprašaj se, kaj sedaj najbolj potrebujem. Potrditev, stik, več varnosti…? 

A: In naj partnerja kar izključim iz tega procesa? 

B: Je razlika, ali ga vključiš v proces s tem, da ga obtožuješ za to, kar čutiš, ali pa da ga seznaniš, kaj se s tabo dogaja. 

A: Naj mu povem, da občutim ljubosumje, ker se je v meni pojavila na primer potreba po večji varnosti v odnosu?

B: V tem smislu, da. Lahko ga seznaniš, vendar ne z namenom, da sedaj pričakuješ, da bo on to popravil.

A: Ampak samo toliko, da ve. 

B: Tako. In pusti čustvu, da preide svoj naravni lok, od nastanka do konca. Tako ga ne potlačiš, nanj ne odreagiraš, ne razširiš v zgodbo..., samo pustiš, da ti prinese informacijo o sebi. 

 
Mini misel: Ko ljubosumju ne sledim z dejanji, mi lahko pove, česa me je v resnici strah.

Komentarji