Strah pred ne/uspehom

 


“Strah pred ne/uspehom”

 

A: Slišala sem že za strah pred neuspehom in strah pred uspehom, zdaj pa se učim še o samohendikepiranju. Niso ti pojmi vsi nekako povezani?

B: Gotovo se ukvarjajo z isto tematiko, vendar so med njimi pomembne razlike. Pri strahu pred neuspehom je v ospredju negativen izid, medtem ko je pri strahu pred uspehom problem pozitiven izid. Samohendikepiranje pa je strategija, s katero si nekdo zmanjša možnost uspeha, hkrati pa si v primeru neuspeha zaščiti samopodobo.

A: In to strategijo lahko nekdo uporablja, če ima strah pred neuspehom ali strah pred uspehom?

B: Da. Samohendikepiranje lahko zaščiti samopodobo pred neuspehom. Hkrati pa lahko služi tudi temu, da oseba zmanjša možnost uspeha, ker je uspeh zanjo sam po sebi strašljiv.

A: Se pravi lahko strah pred neuspehom in strah pred uspehom obstajata hkrati?

B: Lahko. Pri isti osebi in celo v isti situaciji. Človek si lahko zelo želi nekega cilja, vendar ga hkrati prestrašita oba možna izida. Samohendikepiranje lahko nato postane način, s katerim se zaščiti pred obema strahovoma.

A: To se mi sliši zelo zakomplicirano. Mi lahko podaš konkreten primer?

B: Seveda. Predstavljaj si, da se oseba v službi javi za pomemben projekt. Bolj ko se približuje rok izvedbe, več je dvomov in strahov. Strah gre lahko v smeri neuspeha: »Če mi ne uspe, bo moj šef mislil, da sem nesposobna.« Lahko pa gre tudi v smeri uspeha: »Če mi uspe, bo moj šef od mene odslej vedno pričakoval več.«

A: Oboje mi je poznano. Oba izida me je včasih strah.

B: In ko je strah tako močan, da ga oseba ne zmore več prenašati, lahko poseže po samohendikepiranju. V tem primeru bi si lahko proti koncu začela nalagati vedno nove službene obveznosti, tako da bi ji za dejanski projekt zmanjkalo časa. Zaradi tega bi bila izvedba projekta slabša ali pa bi bila pri njem neuspešna.

A: Aha, elegantno. Če projekt ne uspe, se oseba lahko izogne soočenju z uspehom. Neuspeh pa lahko pripiše pomanjkanju časa in ne svojim dejanskim sposobnostim.

B: Tako je. Oseba je poskusila, vendar ne zares.

A: Ampak neko mero strahu pred neuspehom ali uspehom imamo vsi, kajne?

B: Seveda. In ni vsak strah povsem nekoristen. Strah pred neuspehom nas lahko motivira, da se bolje pripravimo. Strah pred uspehom pa nas lahko spodbudi k razmisleku o tem, kaj nam bodo spremembe, ki jih prinaša uspeh, prinesle. Problem nastane, ko sta ta strahova tako močna, da nas začneta ovirati.

A: Torej ni toliko pomembno, česa nas je strah, ampak kako močno nas ta strah obvladuje.

B: Tako je. Strah lahko obstaja, ne da bi določal naše vedenje. Problem nastane, ko zaradi strahu začnemo ravnati na način, ki nas ovira pri doseganju cilja – na primer s samohendikepiranjem.

 

Mini misel: Ko se bojimo obeh izidov, lahko postane najvarnejša izbira ta, da sploh ne poskusimo zares.

Komentarji