“Strah pred ne/uspehom”
A:
Slišala sem že za strah pred neuspehom in strah pred uspehom, zdaj pa se učim
še o samohendikepiranju. Niso ti pojmi vsi nekako povezani?
B:
Gotovo se ukvarjajo z isto tematiko, vendar so med njimi pomembne razlike. Pri
strahu pred neuspehom je v ospredju negativen izid, medtem ko je pri strahu
pred uspehom problem pozitiven izid. Samohendikepiranje pa je strategija, s
katero si nekdo zmanjša možnost uspeha, hkrati pa si v primeru neuspeha zaščiti
samopodobo.
A:
In to strategijo lahko nekdo uporablja, če ima strah pred neuspehom ali strah
pred uspehom?
B:
Da. Samohendikepiranje lahko zaščiti samopodobo pred neuspehom. Hkrati pa lahko
služi tudi temu, da oseba zmanjša možnost uspeha, ker je uspeh zanjo sam po
sebi strašljiv.
A:
Se pravi lahko strah pred neuspehom in strah pred uspehom obstajata hkrati?
B: Lahko. Pri isti osebi in celo v isti situaciji.
Človek si lahko zelo želi nekega cilja, vendar ga hkrati prestrašita oba možna
izida. Samohendikepiranje lahko nato postane način, s katerim se zaščiti pred
obema strahovoma.
A: To se mi sliši zelo zakomplicirano. Mi lahko podaš
konkreten primer?
B: Seveda. Predstavljaj si, da se oseba v službi javi
za pomemben projekt. Bolj ko se približuje rok izvedbe, več je dvomov in
strahov. Strah gre lahko v smeri neuspeha: »Če mi ne uspe, bo moj šef mislil,
da sem nesposobna.« Lahko pa gre tudi v smeri uspeha: »Če mi uspe, bo moj šef
od mene odslej vedno pričakoval več.«
A: Oboje mi je poznano. Oba izida me je včasih strah.
B: In ko je strah tako močan, da ga oseba ne zmore več
prenašati, lahko poseže po samohendikepiranju. V tem primeru bi si lahko proti
koncu začela nalagati vedno nove službene obveznosti, tako da bi ji za dejanski
projekt zmanjkalo časa. Zaradi tega bi bila izvedba projekta slabša ali pa bi
bila pri njem neuspešna.
A: Aha, elegantno. Če projekt ne uspe, se oseba lahko
izogne soočenju z uspehom. Neuspeh pa lahko pripiše pomanjkanju časa in ne
svojim dejanskim sposobnostim.
B: Tako je. Oseba je poskusila, vendar ne zares.
A: Ampak neko mero strahu pred neuspehom ali uspehom
imamo vsi, kajne?
B: Seveda. In ni vsak strah povsem nekoristen. Strah
pred neuspehom nas lahko motivira, da se bolje pripravimo. Strah pred uspehom
pa nas lahko spodbudi k razmisleku o tem, kaj nam bodo spremembe, ki jih
prinaša uspeh, prinesle. Problem nastane, ko sta ta strahova tako močna, da nas
začneta ovirati.
A: Torej ni toliko pomembno, česa nas je strah, ampak
kako močno nas ta strah obvladuje.
B: Tako je. Strah lahko obstaja, ne da bi določal naše
vedenje. Problem nastane, ko zaradi strahu začnemo ravnati na način, ki nas
ovira pri doseganju cilja – na primer s samohendikepiranjem.
Komentarji
Objavite komentar